O Hekerjih
V medijih smo lahko zadnje čase pogosto zasledili izraz “heker”. Večinoma se je to dogajalo med akcijo Occupy Wall Street, ko se je veliko govorilo in pisalo o gibanju, znanem pod imenom Anonymous. Največkrat je bilo to v povezavi z vdori v različne strežnike, podatkovne baze in spletne servise ter krajo osebnih in drugih podatkov, ki so kasneje postali bolj ali manj javno dostopni. Z bojem ameriške javnosti proti sprejetju zakona, v ZDA poznanega kot SOPA, in še nekoliko kasneje v Evropi z nasprotovanjem sporazumu ACTA pa se je omenjanje besede “heker” le še stopnjevalo. Žal se je iz poročanja dalo prelahko sklepati, da je biti “heker” pomenilo nekaj slabega, grožnja varnosti in izvor vsega hudega. Pa je to res?
Kdo je v resnici torej heker? Heker in kultura hekanja sega nazaj v 70eta leta prejšnjega stoletja, ko so se pojavili prvi mini računalniki z več uporabniškim dostopom. In ravno ti uporabniki so izumili izraz heker. Hekerji so zgradili internet, izdelali Unix operacijski sistem. Hekerji so sestavili svetovni splet, kot ga poznamo danes. Da vdreš v sistem, zamenjaš vsebino spletne strani ali ukradeš podatkovno bazo te še ne naredi hekerja. Takšne hekerji sicer imenujejo crackerji. Razlika je v tem, da heker gradi, cracker pa razdira. Heker vidi svet kot polnega fascinantnih problemov, ki čakajo na rešitev. Velja, da nobenega od problemov ni potrebno reševati dvakrat. Dolgčas in monotonost sta zlo, svoboda pa glavno dobro. Obnašanje in odnos nista zamenjava za kompetentnost.
Spretnosti, ki jih heker praviloma obvlada, so programiranje, uporablja vsaj eno različico Unix/Linux operacijskega sistema, pozna svetovni splet in HTML. Govori tudi angleško. Heker piše, uporablja in pomaga razhroščevati odprto kodne programe. Objavlja drugim koristne informacije. Pomaga, da infrastruktura deluje, ne glede na okoliščine, in služi kulturi hackanja.
Hekerji so mojstri, ki v ozadju, očem javnosti skriti in velikokrat neimenovani, skrbijo, da stvari enostavno delajo, da se problemi rešujejo še preden jih drugi opazijo, in predvsem neprestano izdelujejo nove stvari, ki spreminjajo svet. Metina lista jih bo po vzoru spletne strani The Setup v prihodnje predstavila kar nekaj, serijo začenjamo z Juretom Pečarjem aka Pegasusom.
P.S. Opis hekerja je delno povzet po zapisu Erica S. Raymonda in Richarda Stallmana.
Zanimivo branje: Steven Levy – Hackers: Heroes of the Computer Revolution, In The Plex: How Google Thinks, Works, and Shapes Our Lifes, Peter Bright, Nate Anderson, Jacqui Cheng, Eric Bangeman, Aurich Lawson – Unmasked.