Eva Perčič, neodvisna raziskovalka novih oblik ekonomij in kreativnih skupnosti

Posted on 16/08/2013

1. Kdo si in kaj počneš?

Sem neodvisna raziskovalka novih oblik ekonomij in kreativnih skupnosti, ki teorijo uvajam in testiram v praksi prek iniciativ Slovenia Coworking in Slovenia Crowdfunding. Moj formalni poklic je učiteljica, sicer pa sem študirala psihologijo, sociologijo in socialno delo, kar mi pomaga, da lažje razumem vsakodnevne delovne izzive slovenskih talentiranih ustvarjalcev, principe pristnega zaganjanja skupnosti in obstoječe izzive netrajnostnih ekonomskih modelov, ki, namesto, da bi v središče postavljali človeka in naravo, primarno delujejo v interesu korporacij in političnih elit.

2. Kakšno strojno opremo uporabljaš?

Čeprav bi rajši imela “fair trade” strojno opremo, me je že pred leti zasužnjil Apple. Uporabljam štiri leta starega MacBook Pro-ja, za katerega mi bo neskončno žal, ko se bo upokojil, ker imam gor nalepljenih en kup krasnih nalepk in iPhone 5, ki mu baterija dela tako slabo kot bi bil iPhone 1.

3. In kakšno programsko opremo?

Najprej edina stalnica in sicer analogna – Moleskine blok. Tam se začne kracanje idej in konceptov, ponavadi s svinčnikom, potem pa je zelo odvisno kaj delam. Program, ki mi zelo olajša raziskovalni proces je NVIVO, sicer pa sta edini res nujni sestavini hitra brezžična internetna povezava in čim večja merica inspiracije.

4. Kako bi spremenila svet, če bi lahko?

Vsi ves čas spreminjamo svet, vprašanje je le, ali na boljše ali pa na slabše. S svojim delom v teoriji in praksi skušam pasivne potrošnike, ki svojo identiteto primarno gradijo skozi mehanizme simbolne potrošnje, (pre)buditi v aktivne državljane.  Verjamem, da je prihodnost v ustvarjalnih skupnostih, ki temeljijo na zaupanju in souporabi dobrin ter znanj.

5. Kaj bi ustvarila, če ne bi bilo omejitev?

Čar omejitev je, da te primorajo, da si bolj ustvarjalen in poiščeš še boljše rešitve. Vseeno pa bi bilo včasih bolje, da bi bila kakšna omejitev manj. Za jesen si tako želim, da bi lahko končno začeli realizirati idejo kreativnega centra v Ljubljani in da bi ključni birokratski odločevalci končno začutili dodano vrednost, ki jo kreativne industrije prinašajo mestu in državi. Kreativna scena bi lahko tako končno dobila platformo, ki bi jim pomagala narediti še boljše projekte kot jih ustvarjajo že sedaj. Čas je, da se poleg kulturnih centrov, začnejo vzpostavljati tudi centri kreativnih industrij!