Jure Pečar, Linux sistemski administrator in arhitekt
Dve zadevi: najprej bi od vsake osebe zahteval dokaz razumevanja tehnologije, vgrajene v napravo, ki jo uporablja in uzakonil prepoved uporabe, če oseba ne bi znala razložiti delovanja naprave. Opažam namreč, da ali tehnologija postaja prekompleksna za ljudi ali pa ljudje postajajo vedno bolj ignorantski ali celo neumni. Verjetno bo nekaj na pregovoru, da je na svetu vedno enaka količina pameti, le število ljudi se veča … Že dobro leto poslušam na radiu Ars oddajo o skladatelju Bachu. Večino časa pripovedujejo o tem, od koga je Bach kaj skopiral in kdo vse je kopiral od njega. Iz česar jasno izhaja, da je kopiranje in prenašanje znanja na vse možne načine eno od osnovnih gibal razvoja človeške civilizacije. Kar pomeni, da je današnji sistem s patenti globalno zgrešen in ga je potrebno izkoreniniti, da sam umre naravne smrti.
Primož Verdnik, soustanovitelj oglaševalskega podjetja Pohrust d.o.o.
Rad si mislim, da skupaj z ostalimi privrženci proste kode svet tako ali tako že spreminjam. Z veseljem ugotavljam, da k tej pobudi pristopa vse več ljudi. Še naprej se bom poskušal truditi širiti dobro besedo te filozofije in nemara skupaj obrnemo svet na bolje.
Boštjan Jerko, magister elektrotehnike, tolmač Slovenskega znakovnega jezika, otrok gluhih staršev, oče treh in mož ene
“Brigaj se zase in skrbi za druge” se mi zdi kar dobra filozofija. Ampak res, v prvi vrsti pa se brigaj zase. Sicer pa – pomagaj drugim, če lahko. Idej in možnosti je ogromno, škoda je le ker se bolj ukvarjamo s prvim delom stavka in ne toliko drugim. Torej – kako bi spremenil svet? Z “naredi sam” kulturo. Ne toliko, da bi si ljudje stvari delali sami, ampak da bi videli, da so vsega sposobni in se ne ustrašijo novih izzivov. Make magazine je dober vir za kaj takega. Pa še nekaj – glede na to, da imam doma dve punci sem nasprotnik (ma kaj nasprotnik, sovražnik) mnenja, da so ženska in moška opravila. Delaj kar te veseli. Če možakar rad šiva – go for it. Če deklica želi zidati, ja madona, kdo sem jaz, da ji to preprečim.
Andraž Tori, vodja produktov in tehnologji v Zemanti
Ojej, a ni to preveč klišejsko vprašanje? Omogočil bi najboljšo možno izobrazbo in vzgojo čimveč ljudem. Da bi vsak imel dobre mentorje, dostop do sveta na dlani in bi lahko verjel v to, da se ideje da uresničit. Če si sposodim citat, da bi imeli zdravo mero prezira do nemogočega. Po drugi strani pa, da bi si lahko želeli manj in bili tako srečnejši.
Blaž Magdič, so-ustanovitelj in CTO v startup podjetju2ndSight (Drugivid)
Že v srednji šoli bi mladim približal TED Talks in Ignite predavanja – tako dobrih govorcev, zanimivih predavanj in idej ne najdeš pogosto. Iz teh se lahko vsak nekaj nauči, v najslabšem primeru – kako izvesti dobro prezentacijo. Prav tako bi spremenil mentaliteto “ukradel mi bo idejo”, ki je pogosto prisotna v slovenski pa tudi tuji zavesti. Vse tako misleče bi prisilil, da preberejo ta kratek blog post. Moralo bi biti ravno nasprotno – čimveč sodelovanja in iskanja partnerjev, kako ideje uresničiti. Springwise je vreden omembe, saj je super za iskanje novih poslovnih podvigov in zamisli – vedno najdem kaj zanimivega. In nekaj, kar mi gre trenutno pošteno na živce, pa nima višje moralne vrednosti: Google bi prisilil, da na njihovem android marketu omogočijo prodajo aplikacij tudi iz Slovenije. Trenutno ne gre objaviti plačljive aplikacije, ne da bi šel skozi gromozanske zaplete in iskanja luknje v zanki. Kljub temu, da bi na market dajal plačljive aplikacije, bi objavil izvorno kodo, podobno kot je opisano v tem blogu. Večine povprečnih uporabnikov koda tako ali tako ne zanima. Nekateri razvijalci pa bi se lahko iz brskanja po izvorni kodi kaj naučili ali priredili aplikacijo svojim potrebam.
Borut Kumperščak, soustanovitelj in tehnološki direktor UNIKI
Največja vrednota, ki nujno rabi spremembo v tem trenutku, se mi zdi znanje – tako zavedanje o njegovi pomembnosti, kot tudi razumljivost podajanja snovi. Tukaj je ogromno prostora za izboljšave! Eden od zanimivih domačih projektov, ki poskuša utemeljevati pomembnost znanja, je serija predavanj na Fakulteti za računalništvo in informatiko o izkušnjah iz računalniške industrije Do gležnjev v blatu, kjer sem tudi sam prispeval predavanje. Na področju podajanja snovi se v zadnjem času po zaslugi Interneta dogaja ogromno projektov, omenil bi dva: Khan Academy, ki je fantastičen projekt za (ne samo) osnovno izobraževanje, in precej sveža Coursera, ki ponuja cele sklope predavanj, nalog in preverjanj za predmete na univerzitetni ravni. Pri nas orjejo ledino Videolectures in Kiberpipa.
Mladen Prajdić, profesionalni geek
Občutek imam, da ratuje zahodni (vzhodni tudi počasi prihaja na to) svet v povprečju vedno bolj individualno nastrojen, kar pomeni, da izgubljamo občutek za sočloveka. Recimo, da delujemo po načelu: meni je dobro, za druge mi je pa vseeno. Druga stvar je pa prelaganje odgovornosti. Če gre kaj narobe, noben noče priznati krivde, ker kot družba stigmatiziramo napake kot nekaj slabega. Napake so seveda odlična stvar, saj se iz njih naučimo in dobimo potrebne izkušnje, da jih ne ponovimo. Namesto, da bi kritizirali dejanje samo in ponudili izboljšave, kritiziramo človeka samega. Ne znamo ločiti človeka od dejanja. Če bi v vse to dodali še ščepec znanja in izobrazbe, bi bilo prav luštno. No, sej bi lahko še kaj povedal, ampak zaenkrat bodi dovolj.
Jan Žorž, ustanovitelj in direktor Zavoda Go6
Svet že spreminjam po svoje, obstaja pa nekaj pretrdih orehov. (hecam se ). Fino bi bilo, če bi nekdo svetu razložil razliko med Internetom in svetovnim spletom, saj 99,9% ljudi splet razume kot Internet, kar je pa daleč stran od resnice. Internet je omrežje povezanih omrežij, internetna protokola sta pa trenutno dva – IPv4 in IPv6. Na Internetu imamo nekaj deset tisoč različnih storitev, nekateri napogosteje uporabljani so email (SMTP/POP3/IMAP), splet (HTTP), prenos datotek (FTP), povezovanje na oddaljene sisteme (SSH/TELNET) in še mnogo drugih. Svetovni splet je le ena od storitev na Internetu, ki skrbi za dostopnost in prenos vsebin do uporabnikov. Od kje torej ideja, da je splet Internet? Naj se spletni strokovnjaki nehajo imenovati internet strokovnjaki, ker to niso. Ljudje kliknejo na Facebook ali Google in to pojmujejo kot Internet. Če bi lahko šel v preteklost, bi verjetno poizkusil preprečiti uvedbo NAT mehanizmov na Internet. To je najslabša stvar, ki se je zgodila Internetu in trenutno celo grozi, da ga bo čisto pokopala, če ne bomo kaj ukrenili.
Lenart J. Kučić, novinar in kolumnist Sobotne priloge Dela
Ne želim biti spreminjevalec sveta ali ljudi. Moja življenjska usmeritev je bolj »jadralska«: spoznaj in spoštuj morje, nauči se uporabljati moč vetra in sprejeti njegova zatišja, ob tem pa poskušaj vsaj približno vedeti, kje si in kam ne želiš zapluti. Zato tudi zagovarjam javno dostopne zemljevide, odprto navtično znanje, vremenske napovedi in veščino pogleda skozi meglo, ki vsakemu omogočajo orientacijo skozi življenje – tudi če je večinoma raje potnik kot krmar. Hekerska miselnost ima nekaj podobnih načel.
Mateja Verlič, raziskovalka, urbana ninja in samo človek
Še shujšati je prekleto težko, kaj šele spremeniti svet! Svet se da in hkrati ne da spremeniti, ker se mora najprej spremeniti vsak posebej in potem še vsi skupaj, to pa zahteva čisto preveč logistike, razumevanja, sočutja in drugih brezveznih stvari, a ne da? Vendar, če bi lahko, bi za začetek vsem priporočala malo tišine. V tišini ima človek čas razmisliti o sebi, kdo je, kaj je, kako ga serje in kaj lahko naredi glede tega.
(Trenutek tišine.)
Razmislila sem in ugotovila, da vseeno že spreminjam svet. Nekega jutra, ko se boste zbudili, boste ugotovili, da sem zavladala svetu. Mwahahaha! V prejšnjem življenju (do lani), ko sem bila asistentka na faksu, sem imela željo in vizijo, kako bom mladim odpirala oči, jih brcnila v tazadnjo, ko bodo to potrebovali, in jim ponudila roko, ko bodo najmanj pričakovali, da bodo lahko postali veliki zase in za druge. Mogoče mi je pri komu celo uspelo. Bomo videli, je rekel slepi gluhemu, ko sta odšla z roko pod roko proti sončnemu zahodu.
Jure Knez, CTO v podjetju Dewesoft
Majhnost posameznika v primerjavi s svetovno populacijo ni izgovor za pasivnost. Že vprašanje je zastavljeno narobe. Vsak človek se mora potruditi po svojih najboljših močeh pomagati in soustvarjati boljši svet. Naše zmožnosti so v tem trenutku omejene na ustvarjanje instrumentov, ki zagotovo pomagajo razvijati boljše avtomobile, vozila, stroje in naprave. Ti izdelki dajejo kruh okrog sto družinam v Sloveniji in svetu vključno s prodajno mrežo. Poleg tega pa vedno poskušamo pomagati lokalnim humanitarnim, kulturnim in športnim organizacijam. Ni veliko, nekaj pa vseeno je.
Matevž Luzar, režiser in scenarist
Na to vprašanje bi pravilno znala odgovoriti samo Miss sveta, ki si želi mir na svetu in ponudi rešitev za lakoto sveta. Samo en človek ne more spremeniti sveta. En človek je lahko samo iskra, ki zaneti požar in potem upa, da se bo požar razširil.
Ni važno ali si iskra ali del požara, važno je, da razmišljaš drugače. Važno je, da nikoli ne postaneš del črede ovac. Razmišljaj s svojo glavo. Stran od ustaljenih norm.
Ana Seliškar, vodja Centra za informatiko v MOL
Spremeniti svet, ki danes ne neha govoriti? Ah, ko bi se dalo svet utišati toliko, da bi se slišale misli! Preveč časa, preveč energije gre v mlatenje prazne slame in v delo, namenjeno samemu sebi. Kako bolje bi živeli, če bi delali samo stvari, ki so vredne, da se jih naredi.
Nina Hudej, djka in producentka
No..če bi lahko…bi najprej poskrbela za enakomerno in pravično razporeditev svetovnega bogastva, nato pa bi ustvarila najnaprednejši globalni izobraževalni sistem, v katerega bi bili vključeni vsi prebivalci sveta od rojstva dalje.
Niko Klanšek, ustanovitelj FlyKly in SportBoard
Cilj projekta FlyKly je v povezovanju skupnosti, mesta želimo narediti bolj prijazna ljudem, potovanje pa bolj prijetno. Z družbenim omrežjem za športnike SportBoard pa želimo spodbuditi, ustvariti in ponuditi dostop do športa vsem, ki bi to želeli.